SuperMAMI zdravo je: KVINOJA natisni

Kvinoja, sem prihodnosti

Kvinoja (Quinoa) je beseda, za katero ste mogoče pravkar prvič slišali, saj je kvinoja kot hrana pri nas še zelo slabo poznana. No, vsekakor si jo velja dobro zapomniti. Je starodavna rastlina, ki jo v Andih poznajo že več kot 5000 let.

Inki so imeli kvinojo zaradi vsestranskosti in izrednega bogastva hranljivih snovi za sveto rastlino in so dosledno uporabljali vse njene dele – zrnje so mleli v moko, liste so uporabljali kot zelenjavo, stebla pa so jim služila za kurjavo. Imenovali so jo »chisaya mama«, kar pomeni mati vseh semen in vsako leto ob solsticiju je inkovski poglavar z zlato žlico posejal prva semena. Žal pa so španski kolonisti ob osvajanju in pokristjanjevanju Južne Amerike ravno zaradi izrednega pomena in posebnega statusa, ki ga je imela za tedanja ljudstva, kvinojo popolnoma prepovedali in povzročili, da je še dolgo zatem ostala pozabljena in nepoznana v ostalih delih sveta. Tako jo v ZDA, Kanadi in Evropi poznamo šele od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno pa so največje pridelovalke kvinoje države, od koder izvira – Peru, Bolivija, Ekvador in Čile. 

Kvinoja uspeva tudi v zelo slabih razmerah z malo dežja, intenzivno vročino in na zelo visokih nadmorskih višinah (tudi do 4000 metrov). Zaradi naštetih lastnosti je tudi zelo primerna za ekološko pridelavo. Botanično sicer ne spada med žita, a se po uporabi vseeno uvršča mednje – je nekakšna psevdožitarica. Kot rastlina spominja na špinačo (s katero je tudi v sorodu), le da zraste višje in ustvari velike glave s semeni, ki po videzu še najbolj spominjajo na proseno kašo ali sezam.

Po vsebnosti hranljivih snovi pa je kvinoja naravnost izjemna. Seme namreč vsebuje več beljakovin (12 – 18%) in manj ogljikovih hidratov kot katerokoli drugo živilo. In kar je še večja redkost, vsebuje vseh 9 esencialnih aminokislin v skoraj idealnem razmerju. Še posebej veliko vsebuje aminokisline lizin, ki je ključna za obnavljanje in celjenje tkiva, vsebuje pa tudi veliko kalcija (skoraj štirikrat več kot npr. pšenica), železa (pol več kot špinača), magnezija, mangana, fosforja, bakra, natrija, kalija, cinka in vitamine E, B6, niacin, tiamin, folno kislino ter še nekatere druge. 

Zelo pomembna prednost kvinoje pred ostalimi žiti je tudi to, da ne vsebuje glutena in je tako zelo primerna in priporočljiva tudi za vse, ki so alergični na gluten.

Seme kvinoje je obdano s saponinom, ki služi kot naravna obramba pred škodljivci, zaradi česar je kvinojo pred uporabo potrebno dobro sprati z vročo vodo. Priprava je zelo enostavna. V 2,5-kratni količini vode jo 15 do 20 minut kuhamo na zmernem ognju in nato pokrito pustimo še kakšnih 5 minut, da nabrekne do konca. Uporabnost tako pripravljene kvinoje je omejena le z vašo domišljijo. Lahko jo jeste z zelenjavnimi omakami, v solati, kot sestavino zdravih sladic ipd.. Semena kvinoje tudi zelo hitro vzkalijo (v kozarcu čiste vode se kaljenje začne že po dveh do štirih urah), s čimer se vsebnost hranljivih snovi le še potencira.

Kvinojo lahko kupite v trgovinah z zdravo prehrano in tudi že v nekaterih večjih trgovskih centrih. Večinoma se dobi ekološko pridelana, kakršna je seveda tudi najbolj priporočljiva.

Sam kvinojo največkrat jem v solati, ki je odlična kombinacija ohranjenih vitaminov, mineralov in aktivnih encimov presne zelenjave ter nasitnosti in izjemno visoke beljakovinske vrednosti kuhane kvinoje.

Recept:
KVINOJINA BOGATA SOLATA

Pripravim jo po naslednjem receptu (za 2 osebi):

-    250 g skuhane in ohlajene kvinoje
-    6 – 8 srednje velikih paradižnikov (v tem obdobju po možnosti domačih)
-    2 srednje veliki papriki
-    1 manjša čebula
-    cca. 10 izkoščičenih oliv
-    pest graha in pest koruze (po želji)
-    nekaj kapljic hladno stisnjenega olivnega olja
-    nekaj pljuskov jabolčnega kisa

Najprej skuhate in vsaj malo ohladite kvinojo (da preveč vroča ne uniči oz. zniža vsebnosti hranljivih snovi presne zelenjave). Paradižnike, papriko in čebulo že med kuhanjem lahko začnete rezati na manjše koščke, nato nasekljate še izkoščičene olive in po želji dodate pest graha ter pest koruze (kupi se tudi odlična že pripravljena na pari kuhana mediteranska mešanica oliv, graha in koruze, ki vam bo še skrajšala čas priprave). Nato vse skupaj zmešate z nekaj kapljicami hladno stisnjenega olivnega olja ter nekaj pljuski jabolčnega kisa in izvrstna ter nasitna solata je pripravljena. Seveda sestavine lahko prilagodite svojemu okusu – še kaj dodate ali kaj izpustite, tako da vam bo solata čimbolj »pisana na kožo«. Pa dober tek!


Spoznajte torej seme prihodnosti - kvinojo in ji dajte možnost v svoji prehrani. Zagotovo vam ne bo žal!

Naslovnica superMAMI

Pripravil: Janez Dolinšek
Uredila: PV

Članek je bil objavljen v reviji SuperMAMI, september 2008.





-----------------------------------------------------------------------------------------

Janez DOlinšekJanez Dolinšek

Sem optimist, pacifist in realističen idealist, ki še vedno verjamem v možnost spreminjanja in izboljšanja tega sveta, k čemur želim prispevati po svojih najboljših močeh. Trudim se živeti in prehranjevati čim bolj zdravo, naravno in sočutno. Ni me strah niti sram pokazati svojih čustev in z vsakim dnem bolj se želim zavedati, da sem najprej duhovno, šele nato materialno bitje. Verjamem v iskrenost, resnico, prijaznost in predvsem v ljubezen kot gonilno silo na edinstveni poti mojega življenja.



Podobni članki:
Sodelujte v reviji superMAMI!
Praznovanje 60 letnice Živalskega vrta Ljubljana
Vabilo na predavanje mag. ROMANA VODEBA
 


( 6 ocen )
Komentarji (0)
Komentiraj
Vaši kontaktni podatki:
Komentarji:
:D:):(:0:shock::confused:8):lol::x:P:oops::cry:
:evil::twisted::roll::wink::!::?::idea::arrow:
 
Share

Iskanje



© 2009 Otroci d.o.o., izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.